Se spomnite, kdaj ste se nazadnje zares zasmejali tako iskreno in od srca, da vas je tiščalo v trebuhu, vas pograbilo in poneslo nekam, kjer ste popolnoma izgubili nadzor. Ali pa ste se smejali tako močno, da ste pozabili, zakaj ste se sploh začeli smejati in se smejali še naprej brez pravega razloga?
Smeh je prirojeno izrazno vedenje človeka. Smeh je naraven odziv zdravega človeka na komično ali razvedrilno situacijo, pojavlja pa se tudi kot izraz olajšanja po prenehani nevarnosti. Smeh je lahko tudi obrambni mehanizem v stanjih strahu.
ZAKAJ BI SE SMEJALI?
Za razpoloženje
Sodobna znanost potrjuje, da smeh, ne samo da prinaša veselje, ampak hkrati krepi zdravje. Smeh je poživljajoč način za izboljšanje razpoloženja, saj nežno sprošča napetost in nas osvobaja družbenih spon. Humor ponuja vreden vpogled v nas same in svet. Smešno se nam zdi vse, kar se ne sklada med tistim, kar pričakujemo, da se bo zgodilo in tistim, kar se zares zgodi.
Proti tesnobi in strahu …
Humor je potrditev naše človeškosti, način, da brez bojazni, da bi se ponižali, izrazimo svojo tesnobo, strahove in pogosto skrita čustva do drugih. Tako prelomimo led, gradimo zaupanje in to nas vleče skupaj, v stanje skupinskega dobrega počutja.
… in stresu
Humor je tudi najboljši protistrup za stresne situacije. Ker smo videti v stresni situaciji komično, lahko spremenimo svoj odgovor na grožnjo. Humor nam omogoča, da se odmaknemo in nadomestimo hromeče občutke stresa z veseljem. Ko se smejemo, preprosto ne moremo biti še resno zaskrbljeni.
„Notranji džoging“
Smeh imenujejo tudi „notranji džoging“. Krepak smeh razgibava obrazne in ramenske mišice, prepono in trebušne mišice, včasih tudi noge in roke. Srčni utrip in krvni tlak se začasno dvigneta, dihanje se pospeši in poglobi, kisik pa hitreje teče po krvnem obtoku. Nato se mišice sprostijo in krvni tlak upade, kar povzroči mehkobno ugodje. Z dobrim smehom porabite na uro toliko kalorij, kot če bi hitro hodili. Med dobrim, iskrenim smehom možgani orkestrirajo navale sproščanja hormonov, ki sprožajo stanje visoke budnosti in hkrati zmanjšujejo občutek bolečine.
Ljudje, ki se zatekajo k humorju, se tudi znatno težje razburijo, ko se srečajo z neprijetnimi dogodki.
Proti virusom
Znanstveniki so pri ljudeh, izpostavljenih humorju, opazili tudi začasen dvig ravni protiteles v slini, ki pomagajo pri obrambi pred okužbami, denimo z virusi prehlada. Pri tistih, ki so poročali, da humor pogosto uporabljajo kot sredstvo za obvladovanje stresa, so izmerili znatno višje vrednosti varovalnih protiteles. In naposled, pri ljudeh z močnim smislom za humor, niso opazili pričakovanih padcev v imunski funkciji med izpostavljenostjo stresu.
