Poleg depresivnih so anksiozne motnje ene najpogostejših duševnih obolenj sodobnega sveta. Naš stil življenja nas sili v stalno pripravljenost, visoko produktivnost in multitasking. To pa seveda pušča svoje posledice na naših telesih in mislih.
Vsak posameznik se sooča z določeno stopnjo tesnobe, kadar pa so znaki prehudi, se je treba obrniti po strokovno pomoč. Med najpogostejše simptome tesnobnih obolenj štejemo zlasti telesne: hiter utrip srca, potenje, šumenje v ušesih, vrtoglavica, najekstremnejša oblika pa je panični napad.
Ravno telesni znaki so tisti, ki ljudem povzročajo največ neprijetnosti (kdo pa rad hodi okoli ves prepoten in tresoč), pozorni pa moramo biti tudi na hitre misli, stalno zaskrbljenost in motnje spanca. Kadar ti simptomi pretirano otežujejo naš vsakdan, se moramo oglasiti pri osebnem zdravniku.
Ti najpogosteje predpišejo antidepresive, če so težave precej hude, saj ta zdravila pomagajo pri lajšanju telesnih znakov. Za razliko od javnega mnenja te tablete NE povzročajo zasvojenosti. Paziti pa moramo na pomirjevala. Poleg zdravil se je treba obrniti tudi na kliničnega psihologa, ki nam pomaga razumeti misli, ki vodijo do tesnobe.
Imeti anksiozno ali katerokoli drugo duševno motnjo ne pomeni, da smo šibkega karakterja, neumni, zgube ali nesposobni. Tesnoba je bolezen, ki potrebuje zdravljenje in jo lahko tudi zelo uspešno premagujemo. Na žalost ne bo nikoli izginila, je pa življenje vseeno lahko izredno lepo tudi z občasnim napadom panike ali dvema.
Če te skrbi, kaj si bodo o tebi mislili drugi, se zavedaj, da ima precej več ljudi težave s svojim duševnim zdravjem, kot si to morda misliš. In ko se enkrat začne govoriti o tem, v bistvu ugotoviš, da nisi sam.
S težavami se lahko anonimno obrneš tudi na našo Svetovalnico, kjer ti bodo pomagali študenti in strokovnjaki iz Psihoterapevtske Ambulante SFU.
Urednica revije Študent
