Občasno in začasno delo dijakov in študentov po novem učinkovit instrument zmanjševanja brezposelnih mladih.
Predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so na današnji novinarski konferenci predstavili predloge in komentarje na ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov. ŠOS je pri pripravi izhodišč za prenovo panoge tesno sodeloval z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato je predlog po večini usklajen, pomisleki so le še pri beleženju izkušenj, omejitvah delodajalcev, aktivnih politikah zaposlovanja in časovnici implementacije sprememb in delno pri posledicah sprememb na socialni položaj dijakov in študentov. V kratkem se začne tudi niz okroglih miz in predstavitev predloga ureditve študentskega dela.
Trenutne ureditve visokošolskega študija mnogim študentom ne omogočajo pridobivanja ‘mehkih’ delovnih izkušenj, zato je občasno in začasno delo dijakov in študentov tisto, ki mladim omogoča pridobitev delovnih izkušenj in referenc, ki jih ob prvi zaposlitvi lahko upoštevajo tudi delodajalci. Poleg tega v času gospodarske krize in socialni politiki države občasno in začasno delo dijakov in študentov mnogim študentom omogoča študij, ki bi jim bil brez tega onemogočen. Ob visokih življenjskih stroških štipendija ne zadostuje za osredotočen študij, zaradi česar je občasno in začasno delo dijakov in študentov za mnoge mlade nujno zlo, sploh tiste, ki jim zaradi takšnih ali drugačnih razlogov pri stroških študija ne morejo pomagati starši. Položaj mladih se je v zadnjih letih močno poslabšal, povečuje se brezposelnost mladih, zmanjšuje se število podeljenih državnih štipendij, ukinjena so bila otroški dodatek za polnoletne študente in drugi ukrepi. Kot je razvidno iz proračunskih postavk od leta 2011 in predvidevanj za 2014 ter konkretnih izračunov, bodo mladi prispevali k reševanju krize približno 809 milijonov evrov.
Zato je ureditev ureditev občasnega in začasnega dela dijakov in študentov več kot potrebna. ŠOS je predlagal ureditev po načelu vsako delo šteje. To pomeni, da je priznano kot delovna izkušnja pri nadaljnjih delodajalcih, iz občasnega in začasnega dela dijakov in študentov pa se vplačujejo tudi prispevki v pokojninsko in invaldisko blagajno. Ureditev je obremenjena podobno kot redne oblike dela. Občasno in začasno delo dijakov in študentov bi na strani delodajalca obremenili v višini 20,88 % in 15,5 % na strani dijakov in študentov za pokojninsko in invalidsko blagajno v zameno pa jim bo priznana polna pravica iz pokojninske in invalidske blagajne. Od obremenitve za delodajalca (20,88 %) bi tako 8,85 % znašal prispevek za ZPIZ, 0,53 % prispevek za primer poškodbe na delu, 7,5 % koncesijske dajatve (od tega 3,25 % za štipendije, 0,25 % za enotno evidenco beleženja študentskega dela, 4 % ŠOS) in 4 % za dovoljenje za posredovanje dela. Po teh izračunih bi tako za 100 evrov bruto zaslužka delodajalec plačal 120,88 evra, študent pa bi prejel 84,5 evra, pri čemer bi imeli priznane vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Poleg tega je ŠOS predlagal minimalno urno postavko 4,5 evra bruto (3,8 evra neto), uvedbo centralne evidence občasnega in začasnega dela dijakov in študentov, ki bi evidentirala pridobljene delovne izkušnje med opravljanjem študija. ŠOS si prizadeva, da bi bile tako pridobljene izkušnje in kompetence pridobile tudi formalno veljavo in bi bile kot javno veljavna listina priloga k diplomi. Beleženje delovnih izkušenj iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je ključno tudi pri povezovanju z izobraževanjem, kot tudi pri iskanju prve zaposlitve. Mnogo študijskih programov ima v svojem kurikulumu predvideno opravljanje študijske prakse, ki pa se opravljajo na različne načine, velikokrat pa bi jih lahko povezali tudi z opravljanjem začasnega in občasnega dela za dijake in študente.
Nadzora nad občasnim in začasnim delom dijakov in študentov do zdaj takorekoč ni bilo, zato ŠOS predlaga njegovo okrepitev in kaznovanje zlorab z denarnimi kaznimi, v primeru hujše kršitve s strani delodajalcev ali pa ponavljajoče kršitve dijakov ali študentov pa se prav tako lahko uporabi prepoved koriščenja dela. Napotnica bi dobila naravo verodostojne listine, za katero je možna izvršba, in pa sistem povratne napotnice, kar pomeni, da je že izdana napotnica lahko podlaga za izterjavo zaslužka študenta ali dijaka.
Dodatnega omejevanja na strani študentov in dijakov predlog ne predvideva, saj za to že skrbijo ureditve na drugih področjih, kot so dohodninska omejitev, enotna evidenca vpisov, narava bolonjskega študija, po kateri imajo študenti obvezno prisotnost na predavanjih in vajah, omejevanje števila let študija in vštevanje vsote zaslužka v cenzus za pridobivanje pravic iz javnih sredstev (štipendija, denarna socialna pomoč …). Omejitev pa je predlagal na strani delodajalca. Po načelu agencijskega dela so izjema mali delodajalci z do 10 zaposlenimi, za katere omejitve ni, saj se ŠOS zaveda pomena malih in start-up podjetij. Omejitev prav tako ni za interesna združenja študentov in dijakov, javne zavode in humanitarne organizacije. Brez omejitev so lahko tudi drugi pravni subjekti, ki morajo predhodno dobiti privoljenje MDDSZ, da lahko za svoje aktivnosti vzamejo študente ali dijake mimo predlaganega kvotnega sistema.
Za druge predlagamo sledeče omejitve:
- 11–50 = 50 %
- 51–100 = 35 %
- 101–500 = 25%
- 501 < = 15%
Mitja Urbanc, predsednik ŠOS: »Menimo, da lahko z naštetimi ukrepi občasno in začasno delo dijakov in študentov dolgoročno ne le ohranimo, temveč iz njega naredimo učinkovit način prehoda iz sistema izobraževanja na trg dela. Občasno in začasno delo dijakov in študentov lahko predstavlja najučinkovitejšo aktivno politiko zaposlovanja, ki je vzor ureditvam v tujini. ŠOS si prizadeva, da bi januarja stekla javna razprava, predvidoma marca pa bi predlog potrdili v državnem zboru.«
