Matura kot državni izpit predstavlja zaključek srednješolskega izobraževanja. Gre za nekakšno vstopnico za študij na fakultetah, akademijah in ostalih oblikah višje- in visokošolskega izobraževanja.
Opravljena matura je namreč v veliki večini primerov pogoj za vpis na nadaljnjo stopnjo izobraževanja – tudi v primeru, če omejitve vpisa ni – zato se kaže na maturo primerno pripraviti. Realnost je taka, da večino zadnjega letnika srednje šole potekajo priprave na maturo.
Poznamo dve vrsti mature:
– Splošno maturo, ki predstavlja zaključek izobraževanja na gimnazijah ali maturitetnih tečajih. K njej pa lahko pristopijo tudi osebe, ki bodo v letu opravljanja mature dopolnile najmanj 21 let, čeprav srednje šole ali maturitetnega tečaja niso uspešno zaključile, posamezne izpite, npr. tako imenovani peti predmet, pa lahko opravljajo tudi osebe, ki so prijavljene k poklicni maturi in zanjo izpolnjujejo pogoje, osebe, ki so maturo že opravile in osebe, ki se jim je v tujini pridobljeno spričevalo nostrificiralo kot maturitetno spričevalo.
– Poklicno maturo kot zaključek izobraževanja na srednjih poklicno-tehniških ali strokovnih šolah. K njej lahko pristopijo tudi osebe, ki so že opravile splošno maturo in opravile poklicni tečaj in osebe, ki so opravile mojstrski izpit.
Splošna matura je sestavljena iz petih predmetov, treh obveznih in dveh izbirnih, poklicna matura pa iz štirih predmetov – dveh obveznih in dveh izbirnih.
Kako se na maturo čim bolje pripraviti in jo čim bolje tudi opraviti?
Že v okviru rednega šolskega pouka potekajo intenzivne priprave na maturo. Koristno je dobiti dobre povzetke snovi, ki jih pripravijo predmetni učitelji, da bi svojim dijakom olajšali pripravo na maturo. O pripravah na maturo se velja pozanimati pri starejših kolegih (predvsem tistih, ki so maturo dobro opravili).
Na trgu je na voljo veliko literature za pripravo na maturo – to je lahko zelo uporaben pripomoček, vsa tovrstna literatura pa seveda ni enako kakovostna in zato se pred nakupom velja posvetovati s predmetnim učiteljem. Veliko gradiva (predvsem stare izpitne pole) in informacij o maturi je na voljo tudi na spletnih straneh Državnega izpitnega centra (RIC) na www.ric.si.
Ustni del mature, seminarska/raziskovalna naloga in podobno so del mature, ki je podvržen internemu ocenjevanju (ocenjujejo ga učitelji, ki vas učijo ta predmet in ne zunanji ocenjevalci) – ker se uspešnost učiteljev in tudi šole kot celote vsaj do določene mere ocenjuje tudi po uspehu njihovih dijakov na maturi, so višje ocene za dijake lažje dosegljive, kar velja izkoristiti in se na ta del mature pripraviti po navodilih teh učiteljev.
Koristno je imeti okvirno predstavo in morda časovni plan priprave. Pretiravanje pri učenju za maturo niti ni na mestu, niti ni potrebno, brez vsakršne priprave pa (verjetno) vseeno ne bo šlo.
Bistveno je, da vas mature ni pretirano strah. Matura je le normalen zaključek izobraževanja v srednji šoli. Nič več in nič manj. Vi to zmorete!
Blaž Božnar
